Ljudje, družine, stanovanja

By Statistični urad Republike Slovenije

Popisi so osebna izkaznica države, ogledalo, ki pokaže, koliko nas je, od kod prihajamo, kako smo izobraženi, koliko nas je zaposlenih, v kakšnih skupnostih živimo, kakšna so stanovanja, v katerih stanujemo. Prikaz statističnih podatkov o vsem tem smo zajeli v prvem delu publikacije. V drugem delu pa prikazujemo popisne podatke na ravni slovenskih statističnih regij, in to s kazalniki, ki so veliki meri drugačni od običajnih, splošno znanih; poleg osnovnih številk v zvezi s statističnimi regijami smo izpostavili pojave, o katerih se ne govori prav pogosto, o načinu življenja prebivalcev Slovenije pa povedo veliko. Po vrednosti vsakega kazalnika smo vsako izmed dvanajstih statističnih regij razvrstili na lestvici (jo rangirali) in po njenem mestu na lestvici lahko razberemo, kako se je posamezna regija z različnih vidikov umeščala v slovenski prostor.

• Language: Slovenski jezik
• Publisher: Statistični urad Republike Slovenije
• Release date: Jun 10, 2013
• ISBN: 9789612392666

Statistični urad Republike Slovenije

The Statistical Office of the Republic of Slovenia is the main producer of national statistics and the cohesive force in this field. In addition to linking and harmonising the statistical system, its most important tasks are international co-operation, determination of methodological and classification standards, anticipation of users' needs, collection, processing and dissemination of data and taking care of their confidentiality.

Book preview

Danilo Dolenc

Erna Miklič

Barica Razpotnik

Darja Šter

Tina Žnidaršič

Objavil Statistični urad Republike Slovenije

na Smashwords

Copyright SURS

Ljubljana, junij 2013

Publikacija je na voljo na spletnem naslovu: www.stat.si/pub.asp

Informacije daje Informacijsko središče:

tel. [phone]

elektronska pošta [e-mail]

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

314(497.4)2011

LJUDJE, družine, stanovanja : registrski popis 2011 / [avtorji Danilo Dolenc ... et al.]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2013

ISBN 978-961-239-264-2

ISBN 978-961-239-265-9 (pdf)

ISBN 978-961-239-266-6 (ePub)

1. Dolenc, Danilo

266555904

Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Litostrojska cesta 54 – © SURS – Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira – ISBN 978-961-239-266-6

UVODNA BESEDA

Popisi prebivalstva spadajo med najobsežnejša statistična raziskovanja, ki jih izvaja večina držav sveta. Po podatkih Združenih narodov popisa prebivalstva okoli leta 2010 ne namerava izvesti samo 7 držav. Za mnoge države so namreč prav popisi prebivalstva edini vir podatkov o številu prebivalcev.

Popisi prebivalstva so za zgodovino vsake države pomembni mejniki, saj si s primerjavo rezultatov zaporednih popisov ustvarimo sliko razvoja prebivalstva v desetletjih in stoletjih. Običajno se s popisom prebivalstva zberejo tudi podatki o gospodinjstvih, družinah in stanovanjih. Vsaka država pa lahko zbira ob popisih prebivalstva tudi druge zanjo pomembne podatke.

Prvi popis prebivalstva na našem današnjem ozemlju je naročila cesarica Marija Terezija, izvedel pa se je 31. 10. 1857, zadnjega je izpeljal Statistični urad Republike Slovenije 1. januarja 2011. Izsledki zadnjega popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj iz leta 2011 so vsebina te publikacije. Ta popis pomeni za slovensko statistiko pomembno prelomnico in velik razvojni dosežek, saj je bil prvi, med katerim na vrata naših domov niso trkali popisovalci. Podatke smo zbrali registrsko, tj. s povezovanjem podatkov iz številnih administrativnih in statističnih podatkovnih virov. Izpeljati popis na tak način je doslej uspelo le desetim evropskim državam.

Popisi so osebna izkaznica države, ogledalo, ki pokaže, koliko nas je, od kod prihajamo, kako smo izobraženi, koliko nas je zaposlenih, v kakšnih skupnostih živimo, kakšna so stanovanja, v katerih stanujemo. Prikaz podatkov o vsem tem smo zajeli v prvem delu publikacije. V drugem delu prikazujemo popisne podatke na ravni slovenskih statističnih regij, in to s kazalniki, ki so veliki meri drugačni od običajnih, splošno znanih; poleg osnovnih številk v zvezi s statističnimi regijami smo pokazali na pojave, o katerih se ne govori prav pogosto, o načinu življenja prebivalcev Slovenije pa povedo veliko. Po vrednosti vsakega kazalnika smo vsako izmed dvanajstih statističnih regij razvrstili na lestvici (jo rangirali), in po mestu na lestvici lahko razberemo, kako se posamezna regija z različnih vidikov umešča v slovenski prostor.

Popisni podatki so prava zakladnica. Ker je prav v vsakem podatku zajet tudi podatek o meni in tebi, bo knjižica zanimiva za najširšo javnost. In ker slike pogosto povedo več kot tisoč besed, so številni podatki, da bi bili še lažje razumljivi, prikazani s sliko – v grafikonih, na kartah ali v kratkih tabelah.

Ker se sodobna družba zelo hitro spreminja, uporabniki pa potrebujejo sveže in aktualne podatke, bomo v prihodnje registrske popisne podatke zagotavljali pogosteje kot na 10 let kot doslej. Naslednja izvedba popolnega registrskega popisa je načrtovana že za 1. januar 2015, nekatere izbrane popisne vsebine pa bodo uporabnikom na voljo celó vsako leto.

Prijazno vabljeni, da publikacijo preberete ali si jo le ogledate. Želimo si, da vam bo v spominu ostal vsaj kakšen podatek o vseh nas, ki naseljujemo ozemlje Republike Slovenije. Še mnogo več iz popisa 2011 pa boste lahko odkrili z brskanjem po spletnem podatkovnem portalu SI-STAT.

Mag. Irena Križman,

generalna direktorica

VSEBINA

KOLOFON

UVODNA BESEDA

VSEBINA

POPISI 1857–2011

Popisi 1857–2011

PREBIVALSTVO

Sestava prebivalstva

Poselitev

Državljanstvo

Gospodinjske in družinske značilnosti prebivalstva

Ženske in otroci

Priseljevanje iz tujine

Selitvene značilnosti

Aktivnost

Izobrazba

DRUŽINE IN GOSPODINJSTVA

Gospodinjstva

Družine

STANOVANJA

Stanovanjski sklad

Naseljena stanovanja

Nenaseljena stanovanja

PREGLED PO STATISTIČNIH REGIJAH

Pomurska

Podravska

Koroška

Savinjska

Zasavska

Spodnjeposavska

Jugovzhodna Slovenija

Osrednjeslovenska

Gorenjska

Notranjsko-kraška

Goriška

Obalno-kraška

METODOLOGIJA

Pojasnila o registrskem popisu 2011

DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV

KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE

VIRI IN LITERATURA

KAKO DO STATISTIČNIH PODATKOV

POPISI 1857–2011

POPISI 1857–2011

Popisi prebivalstva so najstarejša, najobsežnejša in posledično najdražja statistična raziskovanja, saj temeljijo na popolnem štetju vseh oseb, ki v določenem trenutku prebivajo na ozemlju neke države.

Popis 2002 − zadnji terenski popis prebivalstva

Prvi moderni popis prebivalstva je bil na ozemlju današnje Slovenije izveden leta 1857; takrat je bil prvič določen t. i. kritični trenutek (referenčni datum) in prvič so bili podatki tudi objavljeni. Za tem popisom se jih je zvrstilo še 15.

Izvajali so se približno na 10 let (v celotnem obdobju sta bili dve izjemi: leta 1941 popis ni bil izveden zaradi začetka II. svetovne vojne; tako je do popisa 1948 minilo 17 let, do naslednjega leta 1953 pa samo 5 let). Popis 2002, prvi v samostojni Sloveniji, je bil obenem tudi zadnji klasični, zadnji, ki je bil izveden z množico popisovalcev (okrog deset tisoč), ki so podatke zbirali neposredno pri prebivalcih na terenu. Že v popisu 1991 in še v večji meri v popisu 2002 pa so bili poleg